Meziska dolina

Sakralne znamenitosti

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETE MAGDALENE

0015 Osnovne informacije: ravne

Vzhodno od Črne, na najvišji točki slemena, ob koroško-štajerski meji, stoji javorska župnijska cerkev sv. Magdalene, zavetnice zapeljanih, livarjev svinca in otrok, ki se težko naučijo hoditi, ter priprošnjice proti slabemu vremenu in proti očesnim težavam.
Z nadmorsko višino 1156 m je najvišje ležeča župnija v Sloveniji. Je zanimiv odsev ljudskega stavbarstva in likovnega hotenja.


Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA JOŠTA

0014 Osnovne informacije: ravne

Na nadmorski višini 1000 metrov stoji podružnična cerkev župnijske cerkve sv. Magdalene, ki je iz 17. stoletja. Posvečena je sv. Joštu, zavetniku romarjev, slepih in domov za ostarele ter varuh žita pred ognjem.
V celoti je pokrita z avtohtono kritino, s skodlami. Ob obnovitvi so odkrili temelje prejšnjih dveh cerkva, strokovnjaki so ugotovili, da je prvotna cerkev, domnevno iz 12. stoletja, pogorela.


Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE ANE

0020 Osnovne informacije: ravne

Na strmem pobočju jelenovega vrha na višini 1221 m, v bližini meje z Avstrijo, stoji podružnična cerkev sv. Ane. Svetnica je priprošnica za srečen zakon, porod in za obdarjenost z otroki ter zavetnica proti neurju. Gotska cerkev sv. Ane z oltarjem Črne Marije je grajena zelo preprosto, veliko pa prispeva k enotni podobi lepe Koprivske pokrajine. Domačija Jelen ob cerkvi, je izjemno lepa kmetija in je kot celota enkraten narodopisni spomenik.

CERKEV SVETEGA JAKOBA v Koprivni

0018 Osnovne informacije: ravne

Gotska župnijska cerkev sv. Jakoba starejšega, zavetnika delavcev, romarjev in vojakov ter priprošnika za vreme in poljske pridelke, je bila domnevno pozidana v 13. ali 14. stoletju. Predstavlja enkraten krajinski spomenik, ki stoji nad dolino reke Meže na višini 1073 m. Zaradi svoje posebne lege je kljub zalo razgibani gorati pokrajini vidna iz vseh okoliških dolin, sporočilo njenih treh bronastih zvonov pa seže tudi do najbolj oddaljenih domačij.

Preberi več ...

CERKEV SVETEGA OŽBOLTA

0016 Osnovne informacije: ravne

Župnija Črna se prvič omenja leta 1137 kot podružnica Šmihela pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala ljubljanski škofiji. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središcu Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena.
Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE HELENE

0019 Osnovne informacije: ravne

Podružnična cerkev sv. Helene zavetnice rudnikov, zakladnikov, žebljarjev ter priprošnica proti streli in nevarnosti ognja v Podpeci, je preprosta v gotskem slogu zgrajena cerkvica na višini 1026 m. Posvečena je bila leta 1477, leta 1986 je bila temeljito obnovljena.

 

CERKEV SVETEGA JAKOBA v Mežici

cerkev_jakoba Osnovne informacije: ravne

Župnija sv. Jakoba v Mežici leži v razširjenem delu zgornje Mežiške doline. Ustanovljena je bila leta 1783. Zavetnik župnijske cerkve in župnije je apostol Jakob starejši. Najstarejša pisna omemba kraja in cerkve sv. Valentina in Jakoba v Mežici je iz leta 1154. Zaradi večjega števila vernikov so leta 1840 staro cerkev podrli in na istem mestu zgradili sedanjo. Poleg župnijske cerkve je v župniji tudi gotska cerkev sv. Lenarta na Platu in kapela sv. Cirila in Metoda na Peci.

CERKEV SVETEGA LENARTA na Platu

0004 Osnovne informacije: ravne

Med krajani Mežice, Prevalj in Leš je znana podružna cerkev sv. Lenarta na Platu. Zaradi svoje odmaknjenosti in lege na nadmorski višini (1050 m) je nekoliko skrivnostna. Pri obnovi so posamezne najdbe potrdile domnevo, da je cerkev stara vsaj štiristo let. Zgrajena je v gotskem slogu 16. stoletja.
Preberi več ...

JUGOVA KAPELICA na Lešah

jug Osnovne informacije: ravne

Kapelica stoji ob cesti kmetije Gruber p.d. Jug. Na mestu dotrajane stare kapelice so na pobudo okoliških kmetov leta 1995 postavili novo in jo posvetili sv. Uršuli. Poslikave v notranjosti in zunanjosti so delo Jožeta Stefana. Nad vhodom je napis »Sv. Uršula prosi za nas«. Nad zidano menzo je na steni poslikava sv. Uršule, okrog nje pa so številne device. V notranjosti sta poslikani tudi stranski steni, na zahodni strani je Marija z Jezusom, na vzhodni strani pa sv. Rok in obok, kjer je narisan sv. Duh. Na zunanjih stenah sta sv. Anton in sv. Florijan.

KAPELICA SVETE URŠULE v Šentanelu

0017 Osnovne informacije: ravne

Kapelico sv. Uršule v Šentanelu so postavili leta 1865, menda v času, ko so gradili cerkev Sv. Danijela v vasi. Legenda pripoveduje, da je nekoč h kmetu Gorniku prišla neka žena z imenom Uršula in prosila, če lahko postavi cerkvico. Gospodar ni dovolil, češ da bodo romarji preveč poteptali zemljišče.

Preberi več ...

KAPELICA NA POLJU na Prevaljah

0006 Osnovne informacije: ravne

Kapelico na Polju so verjetno postavili v 17. stoletju. Veliko slopno znamenje, ki ima stenske vdolbine v dvoje nadstropij, je pokrito s strmimi, skodlastimi piramidnimi strešnicami. Zgornje vdolbine so poslikane s svetopisemskimi motivi, spodnje vdolbine pa so poslikane z motivi ajtiološke pripovedke iz zgodovine Prevalj.

 

KAPELICA PRI PAPIRNICI OB MEŽI na Prevaljah

0007 Osnovne informacije: ravne

Kapelica ob mostu čez Mežo, ob križišču, je veliko slopno znamenje in izhaja verjetno iz 17. stoletja. Zaradi spreminjajočega se prostorskega razvoja so kapelico večkrat prestavili. Leta 2005 sta jo obnovila Stanko in Blaž Lodrant. V spodnjih vdolbinah so iz železnih palic oblikovani štirje evangelisti, Luka, Matej, Marko in Janez.

 

KIP SVETE BARBARE na Lešah

kip Osnovne informacije: ravne

S kmetije Kresnik na Lešah izhaja za zgodovino in slogovni razvoj srednjeveškega kiparstva zelo pomemben kip sv. Barbare. Kip je bil v zunanji hišni niši na kmetiji Kresnik, o tem pričajo ustni viri in stare fotografije. Kip je bil izdelan v letih 1450–1460. Kip, visok 128 cm, je izrezan iz lipovega lesa, sekundarni vstavek na hrbtu je iz borovega lesa. Hrani ga Narodna galerija v Ljubljani. V maju 2006 so v nišo postavili popolnoma identičen lesen kip sv. Barbare, izdelan po originalu, delo Štefana Kresnika.

GROBNICA SVETE ROZALIJE

rozalija Osnovne informacije: ravne

Rozalija je ime svetnice, umrle leta 1160, znane kot zavetnice pred kugo, zato upravičeno sklepajo, da so grobnico postavili v 18. stoletju, ko je na Koroškem pustošila kuga. Kip ležeče Rozalije v grobnici pod cerkvijo sv. Barbare v Zagradu – v votlini izklesani v skalo ob gozdni poti, se vsebinsko naslanja na ljudsko pripovedko o Prevaljah. Rozalija je bila tretja, najmlajša hči graščaka Temelnovega gradu v Zagradu, ki je utonila v jezeru in na mestu, kjer jo je našel, je dal graščak v njen spomin v skalo izklesati grobnico.

LEŠKA KAPELICA

0009 Osnovne informacije: ravne

V ozki soteski ob cesti Prevalje – Leše stoji gotovo največja kapela zaprtega tipa v občini Prevalje, ki je v zasebni lasti. Uvršča se med tiste kapele, ki imajo dostopno prostornino. Je zidana, vhod v kapelo je s severne strani.

Kapela je simbol rudarstva in je prvi znanilec rudarske vasi. Njeno stanje pa kliče po obnovi zunanjosti, ureditvi notranjosti in restavriranju kipov ter njihovo vrnitev v kapelo.
 
Preberi več ...

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETE DEVICE MARIJE NA JEZERU

0011 Osnovne informacije: ravne

Župnijska cerkev sv. Device Marije na Jezeru v Farni vasi pri Prevaljah je kot samostojna župnija v zgodovinskih virih prvič omenjena 25. aprila 1335 in je bila prvotno poimenovana sv. Marija pri Guštanju oziroma nad Guštanjem. Verjetno so cerkev zgradili že v 13. stoletju, saj je v listinah omenjena že leta 1302. V načrtu iz leta 1861 in iz tlorisa, posnetega leta 1888, je razvidno, da je bila cerkev takrat še enoladijska gotska dvorana.
Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE BARBARE V ZAGRADU

0010 Osnovne informacije: ravne

Cerkev sv. Barbare, zavetnice rudarjev, zidarjev, kamnosekov, tesarjev, krovcev in arhitektov, stoji v Zagradu južno od Prevalj na terasastem pomolu, ki se na vse strani strmo spušča v dolino Meže. Sv. Barbara je podružnica župnijske cerkve Device Marije na Jezeru. Prvič je cerkev omenjena 3. marca 1496 kot "sandt Warbara bey Guetenstain".
Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE URŠULE NA URŠLJI GORI

0002 Osnovne informacije: ravne

Podružnična cerkev sv. Uršule na Uršlji gori je s svojo lego na 1699 m visoki Uršlji gori, ki zamejuje južno stran spodnjega dela Mežiške doline, najvišje stoječa cerkev v Sloveniji in največja cerkev na takšni nadmorski višini v srednji Evropi. Pobudniki in donatorji gradnje cerkve, ki je potekala v letih od 1570 do 1614, so bili domačini in plešivski kmetje. Sezidana je bila v znamenju zvestobe kmečkega prebivalstva katoliški veri.

Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE ANE NA LEŠAH

0001 Osnovne informacije: ravne

Na hribu nad vasjo Leše stojita podružnični poznogotski cerkvi iz 15. stoletja, cerkev sv. Ane in cerkev sv. Volbenka. Cerkev sv. Ane, priprošnjice in zavetnice mater, nosečnic in otrok polnega zakona, je nastala v prvi polovici 15. stoletja. Stavba daje vtis ličnosti in vitkosti, na severni strani ima vitek, visok in nerazčlenjen zvonik, ki po gotskem stilu dobesedno raste iz tal.
 

Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA VOLBENKA NA LEŠAH

0001 Osnovne informacije: ravne

Poznogotska cerkev sv. Volbenka na Lešah stoji le nekaj metrov nad cerkvijo sv. Ane, zato pogosto govorimo o leških dvojčicah. Stavba, zgrajena v 15. stoletju, je postavljena v strmi breg in daje vtis moči ter drznega stavbarstva. Cerkev je brez zvonika, vendar je v preteklosti imela na strehi ličen osmerokoten lesen stolpič, ki je ob požaru leta 1885 zgorel. Cerkvena stavbna lupina je predrta z lepimi gotskimi dvodelnimi okni s krogovičji.


Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA DANIJELA V ŠENTANELU

cerkev_sv_Danijel_Sentanel Osnovne informacije: ravne

Podružnična cerkev v Šentanelu je podružnica sv. Device Marije na Jezeru in je posvečena sv. Danijelu, preroku, katerega ime pomeni hebrejsko moj sodnik je Bog ter predstavlja četrtega med štirimi velikimi preroki Stare zaveze. Cerkev Sv. Danijela je v neoromanskem stilu postavil stavbni mojster Lenart Foramitti iz Velikovca. Temeljni kamen so položili maja 1865 in jo dogradili v petih mesecih.


Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA JANEZA KRSTNIKA NA POLJANI

0012 Osnovne informacije: ravne

Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika na Poljani pri Prevaljah stoji pred razpotjem cest čez mejo proti Pliberku in zgornjo Mežiško dolino. Cerkev je zgodnjegotska iz začetka 14. stoletja, z bogato stavbno zgodovino. Da je cerkev najstarejša cerkev v prevaljski fari dokazuje patrocinij Janeza Krstnika, kateremu so v poznem 13. in zgodnjem 14. stoletju posvečali tudi samostojne krstne kapele.


Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA KOZME IN DAMIJANA NA BRINJEVI GORI

0013 Osnovne informacije: ravne

Brinjeva gora je dobila ime po brinju, ki je včasih pokrivalo vrh peščenega hriba. Verjetno je tu že od nekdaj stalo znamenje, 1910. leta pa so na tem mestu postavili kapelico iz lesa. Prva skica kapelice je datirana z dne 19. 9. 1910. Za opis lokacije je uporabljena nemška beseda Straschischa - katastrska občina Stražišče. Brinjegorski kmetje so leta 1935 ob starem zvoniku postavili večjo leseno cerkev sv. Kozme in Damijana z novo ladjo.


Preberi več ...

KRIŽEV POT NA BRINJEVI GORI

0008 Osnovne informacije: ravne

Postavitev križevega pota do cerkvice sv. Kozme in sv. Damijana na Brinjevi gori je zunanje znamenje evharističnega leta 2005, jubileja fare Device Marije na Jezeru Na Fari. Načrt za postaje križevega pota je izdelal arhitekt Andrej Lodrant, postaje – 14 lesenih rezbarij – pa je izdelal prof. Stanko Lodrant. Blagoslov križevega pota je bil na lepo nedeljo sv. Kozme in sv. Damijana, 25. 9. 2005.

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA ANTONA PUŠČAVNIKA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

0003 Osnovne informacije: ravne

Cerkev, posvečena sv. Antonu Puščavniku, je podružnica župnijske cerkve sv. Egidija na Ravnah. Cerkev je bila prvič omenjena 1403. leta, verjetno pa je danes stilno neenotna arhitektura stala že pred letom 1400. O datumu nastanka v začetku 15. stoletja govori oblika vzhodnega kornega dela, ki je danes edini ohranjen del prvotne stavbe, ter poslikava severne stene prezbiterija, za razliko od ladje, zvonika in zakristije, ki so bili prezidani v času razcveta baroka v 17. stoletju.


Preberi več ...

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA EGIDIJA

cerkev_sv_Egidij_Ravne Osnovne informacije: ravne

Župnijska cerkev sv. Egidija je poznoromanska, verjetno je nastala že konec 13. stoletja, čeprav se v arhivskih virih prvič omenja šele 1331. leta. Cerkev je bila večkrat prezidana, z večjimi prezidavami v letih 1622 in 1680. V 17. in 18. stoletju je bila bogato baročno opremljena, tako da se danes ponaša s kar petimi baročnimi oltarji.


Preberi več ...

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA MOHORJA IN FORTUNATA

cerkev_sv_Mohorja_in_Frotunata Osnovne informacije: ravne

 
Cerkev, posvečena sv. Mohorju in Fortunatu, je postavljena na slemenu, ki se najvišje dvigne na Preškem vrhu in se znižuje proti Šrotneku. Cerkev je od vsega začetka podružnica župnijske cerkve sv. Marjete v Kotljah. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve ni, prvič je bila omenjena v vizitaciji konec 16. stoletja.

Preberi več ...

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETE MARJETE V KOTLJAH

cerkev_sv_Marjete_Kotlje Osnovne informacije: ravne

Današnja baročna cerkev sv. Marjete v Kotljah je bila postavljena sredi 18. stoletja na temelju starejše, gotske prednice. Cerkev je pomembna zaradi svoje stavbne zgodovine in kvalitetne baročne opreme, pri kateri še posebej izstopata baročni glavni oltar sv. Marjete, delo Janeza Jurija Mersija, in psevdo baročna prižnica, zgodnje delo slovenjgraškega kiparja Franca Bernekarja.

Preberi več ...

RUTNIKOVA KAPELA NA TOLSTEM VRHU

Rutnikova_kapela_Tolsti_vrh Osnovne informacije: ravne

Kapela stoji ob kmetiji Rutnik na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem. Manjšo različico današnje kapele je že v letu 1921 postavil koroški ljudski rezbar Gregor Lipovnik, leta 1939 pa je zgradil večjo, ki je z manjšimi prezidavami v devetdesetih letih 20. stoletja ohranjena še danes. Oprema kapelice je bogata; oltar in podobe so rezbarske umetnine Gregorja Lipovnika.

KAPELICA SVETE MATERE BOŽJE

kapelica_sv_Matere_bozje Osnovne informacije: ravne

Kapela je prvotno stala poleg stare Mihelačeve bajte ob vpadnici v mesto in je bila pred kratkim prestavljena ob bencinsko črpalko. Kapela je zaprtega tipa z osrednjo nišo, v katero je postavljen kip Matere božje z Jezusom in križem. Verjetno gre za poznobaročno kapelo iz 18. stoletja, natančnejši podatki bodo znani po strokovni analizi plastike.

KAPELICA SVETEGA JANEZA NEPOMUKA

nepomuk Osnovne informacije: ravne

Kapelica sv. Janeza Nepomuka je poznobaročna in je bila verjetno, glede na kamniti kip svetnika v osrednji niši, katerega čaščenje se je po Evropi razširilo v 18. stoletju, pozidana v 2. polovici tega stoletja. Postavljena je na mostu v starem mestnem jedru Raven, kateremu daje značilen prostorski poudarek.

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETA NEŽA NA VRHEH

cerkev_sv_Neze_na_Vrheh Osnovne informacije: ravne

Odmaknjena od ceste Kotlje-Slovenj Gradec stoji, v globoko kotanjo skrita, sv. Neža na Vrheh, podružnica župnijske cerkve sv. Roka na Selah. Cerkev je nastala v 14. stoletju in je bila, glede na današnjo podobo, v 18. stoletju prezidana ter v 19. stoletju tudi nanovo opremljena. Najpomembnejši del cerkve predstavljajo srednjeveške poslikave prezbiterija s svetopisemskimi prizori in figuralnimi podobami svetnikov, iz okoli 1370. leta.

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA URHA NA STROJNI

cerkev_sv_Urha_Strojna Osnovne informacije: ravne

Podružna cerkev sv. Urha Strojna je podružnica župnijske cerkve sv. Danijela v Šentanelu in je glede na cerkveno zasnovo verjetno nastala že v srednjem veku. Iz župnijske kronike je razvidno, da so staro cerkev prezidali in povečali 1848. leta. 7. maja 1848 je novo enoladijsko cerkev z zvonikom na severu, obdano s pokopališčem in obzidjem, posvetil škof Anton Martin Slomšek, o čemer priča tudi napis na oboku ladje.

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Pogoje o uporabi piškotkov si lahko preberete na tej povezavi..